BASTION aktualno
Mestni muzej Varaždin in Pokrajinski muzej Maribor sodelujeta na projektu BASTION, Mesta ob Dravi odpirajo svoje utrdbe, na projektu, ki se delno financira iz Interregionalnega programa Evropske unije »Slovenija – Madžarska – Hrvaška«. Projekt traja od 16. marca 2006 do 15. februarja 2008. Cilj varaždinskega dela projekta je z multidisciplinarnim raziskovanjem na terenu in v arhivih zbrati, obdelati ter na popularen in strokoven način prezentirati podatke o obrambnem sistemu renesančne utrdbe v Varaždinu.
Utrdba, bolj poznana kot Stari grad, je nižinska fortifikacija, ki je nastala v srednjem veku na križišču starih prometnih cest nedaleč od reke Drave. Bila je središče samostojne fevdalne posesti, ki se je nahajala neposredno zraven kraljevskega in svobodnega mesta Varaždina, ter je v zgodovini imela pomembno obrambno funkcijo. Gre za utrdbo čigavo ohranjeno arhitektonsko osnovo sestavljajo štirikotne kule, ki so grajene v času Celjskih grofov ob koncu XIV. stoletja. V polovici XV. stoletja je Ulrik Celjski nedaleč utrdbe uredil tudi zgradbo, ki je služila kot žitnica za potrebe staovalcev utrdbe. Zaradi ogroženost ne le Slavonije, ampak celotnega prostora znotraj avstrijskih dežel od Turkov v polovici XVI. stoletja, je varaždinski Stari grad prenamenjen v moderno utrdbo na vodi, z nizkimi obrambnimi kulami – rondelami – ki so spojene z galerijami obrambnih hodnikov s strelnicami za ognjeno orožje. Obkrožena je z grabišči in z visokimi zemeljskimi nasipi z bastioni, ki so v veliki meri ohranjeni še danes.
Arhivska raziskovanja:
Zajemajo zbiranje podatkov iz ohranjenega pisanega in slikovnega gradiva, ki se hrani v različnih arhivih, muzejih, knjižnicah, ki v svojih fundusih hranijo arhivsko gradivo povezano z varaždinsko utrdbo Stari grad. Strokovni delavci Mestnega muzeja Varaždin, muzejski svetovalec Miroslav Klemm - umetnostni zgodovinar in višja kustosinja Spomenka Težak – zgodovinarka sta delala v Državnem arhivu v Varaždinu, Hrvaškem državnem arhivu v Zagrebu, Štajerskem Pokrajinskem arhivu v Gradcu, Vojnem arhivu, Vojnem muzeju in v Avstrijski nacionalni knjižnici na Dunaju ter Osrednjem arhivu Slovaške v Bratislavi. V ohranjenem arhivskem gradivu se nahajajo številne risbe Varaždina in množica ohranjenih dokumentov s poročili vojaških poveljnikov in poverjenikov Slavonske meje, ki pričajo o izgradnji in stanju varaždinske utrdbe, porabljenih denarnih in materialnih sredstvih, napredovanju ali zastoju del, konfliktih lastnikov utrdbe s prebivalci kraljevskega in svobodnega mesta Varaždina in podobno.
Arheološko raziskovanje:
V začetku avgusta so se začela arheološka raziskovanja, ki so trajala do polovice novembra leta 2006.
Raziskovanje je izvedla ekipa sestavljena iz 17 članov pod vodstvom muzjeske svetnice Marine Šimek. Pomožna dela so opravljali delavci Vodogradnje d.d. iz Varaždina. Zunanji sodelavci so izvedli geološka raziskovanja in geodetske meritve.
Z izkopavanjem je zbrano 180 posebnih najdb (keramične posode, pekači, stekleni predmeti, kamnite topovske krogle, konice puščic za samostrele, konjeniška oprema, …) ter okrog 6.000 ostalih premičnih najdb različnih namenov in starosti. V severnem jarku so odkriti tudi ostanki lesene konstrukcije, ki se povezuje z mostom izpred gotiške kule. Po prejšnjih arheoloških raziskovanjih se kula datira v XIII. stoletje. Tudi v zahodnem jarku so najdeni ostanki lesene arhitekture. Gre za obrambno ograjo, ki je potrjena v dolžini 130 m in je starejša od renesančnega sklopa.
V južnem obrambnem nasipu je odkrit segment kamnitega mestnega zidu, ki se je na tem mestu spajal z obambnim sistemom burga. To je, zraven ostanka na Trgu svobode, zadnji ohranjeni del mestnega obzidja, ki je porušeno ob koncu XVIII. – v začetku XIX. stoletlja.
Podatki, ki so zbrani z arheološkim raziskovanjem so dali nova spoznanja o načinih gradnje severnega in zahodnega obrambnega nasipa ter prvotni globini in širini notranjega mokrega jarka. Premično gradivo nam ponuja podatke o življenju v utrdbi, pa tudi o življenju v mestu. Premične najdbe pripadajo v obdobje od poznega XV. stoletja do prve polovice XX. stoletja.
Ostale aktivnosti:
V teku raziskovanj so se izvajala tudi spoznavanja mladih s Projektom BASTION v terenskih delavnicah, v katerih so sodelovali učenci osnovnih in srednjih šol.
Hrvaško arheološko društvo je s projektom BASTION seznanjeno na znanstvenem zboru v Sinju.
Zaradi popularizacije projekta je tiskan deplijan – prospekt z osnovnimi podatki o o projektu.
V teku je strokovna in laboratorijska obdelava posameznih najdb, izvajajo se priprave za predstavite najdb „in situ“ in oblikovanje zgodovinskega sprehajališča okoli Starega grada.
Delovna skupina Mestnega muzeja Varaždin na projektu BASTION
Branko Spevec, ravnatelj – vodja projekta
Petra Rutić, dokumentarist, pomočnica vodje projekta
Marina Šimek, muzejska svetovalka – arheologinja
Miroslav Klem, muzejski svetovalec – umetnostni zgodovinar
Spomenka Težak, višja kustosinja – zgodovinarka
Martina Jurišić, arheologinja sodelavka
Branimir Šimek, višji muzejski tehnik – preparator keramike in kovin
Davor Puttar, višji muzejski tehnik – fotograf
Ana Brlek, poslovna tajnica
Vesna Stipetich – Godenzi, voditeljica računovodstva
Več o Sosedskem programu Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006, Evropskem skladu za regionalni razvoj, in Evropski uniji:
http://www.interreg-slohucro.com
http://www.gov.si/euskladi
http://www.europa.eu.int/index_sl.htm
http://europa.eu.int
http://www.pmuzej-mb.si